Fizika, kemija in biologija so predmeti, ki preučujejo svet okoli nas, predmeti, ki odkrivajo zakone narave, zakone našega vesolja. A vendar vse prevečkrat dijaki ne vidijo uporabnosti teh ved. »Učitelj, zakaj bom pa to rabil?« je zelo pogosto vprašanje dijakov in dijakinj. Skozi oči marsikaterega dijaka je fizika zgolj kup enačb, ki mu pomagajo rešiti test ob koncu semestra in ne orodje, s katerimi poizkušamo razumeti svet okoli nas.
Kaj pa, če je del rešitve tudi to, da pouk fizike ni zgolj v učilnici ob tabli in papirju in niso samo skrbno pripravljeni eksperimenti v laboratoriju, ampak tudi malo bolj nenadzorovani eksperimenti v naravi? Eksperimenti v njihovem realnem okolju, oziroma pouk v učilnici na prostem.
Seveda eksperimentiranje v naravi pomeni večje nedoločenosti, manj jasne rezultate, težje račune. Ampak dijakom da sporočilo, da lahko tudi s srednješolsko fiziko raziskujemo pravo naravo, naš svet, naše vesolje. Ni potrebno, da živimo v svetu brez zraka, kjer lahko zanemarimo zračni upor. Ni potrebno, da živimo v svetu, kjer se po klancu spuščajo samo klade, kjer so vsa telesa točkasta in nenazadnje, kjer je hitrost reke povsod enaka. Res je lažje, res bolj nazorno, ampak lahko da dijakom napačno sporočilo, da fizika deluje samo na papirju in ne v realnem svetu.
Zato so potrebne ure, kjer dijake peljemo v naravo in jim damo izzive, ki izhajajo iz realnega življenja. Tako jih lahko preko težjih, bolj kompleksnih izzivov učimo, kdaj in kako lahko stvari poenostavimo in jim ne prinašamo že v naprej poenostavljenih, umetnih nalog. Nalog, v katerih dijaki ne vidijo bistva naravoslovja, ki dejansko preučuje naravo ter njeno delovanje in ne nek namišljen svet.
Na Gimnaziji Franceta Prešerna smo zato v začetku šolskega leta izvedli naravoslovni dan, kjer smo pouk fizike, kemije in biologije prestavili na obrežje reke Kokre. Ravno zaradi preteklih poplav in aktualnosti teme, so dijaki pri fiziki merili profil reke, hitrost toka in iz izmerjenih podatkov preračunavali pretok reke. Pri Kemiji so delali kemijsko analizo vode in ugotavljali ali je primerna za kopanje. O biološki kakovosti vode pa so se dijaki spoznavali preko spoznavanja človeške ribice v podzemnih rovih mesta Kranja.
Na naravoslovnem dnevu, so lahko dijaki in dijakinje s svojim znanjem odgovarjali na vprašanja, ki so jim bila zanimiva in aktualna. Obenem pa so se preko nalog spopadali z izzivi, ki jih predstavlja raziskovalno delo v naravi. Tako smo z učenjem na prostem vsaj delno odgovorili na vprašanje »Učitelj, zakaj bom pa to rabil?«.
Zapisala: Špela Rakovec, Gimnazija Franceta Prešerna
