Vsi se v določenih obdobjih življenja srečujemo s slabim spancem. Težava pa je, če je spanec slabši skozi daljše obdobje, torej se postopoma še dodatno slabša. Predstavljamo pet nasvetov, za katere verjamemo, da nam lahko pri iskanju boljšega spanca veliko pomagajo.

Izpostavimo se sončni svetlobi za vsaj 30–60 minut dnevno

V kolikor se želimo zjutraj počutiti čim bolj zbujeni, je dobro, da gremo vsaj za deset min na sprehod v naravni sončni svetlobi. Če je vreme oblačno, je dobro ta čas podaljšati. Za občutnejši vpliv na spanje pa je najpomembnejša izpostavljenost soncu v popoldanskem oz. večernem času, najbolje tik pred sončnim zahodom. To pomembno vpliva na cirkadiani ritem, ki se za tem veliko lažje umiri. To naj traja vsaj 20 min in učinek bo močnejši, če ne bomo nosili sončnih očal. Ob tem pa je potrebno poudariti, da ne smemo gledati v sonce ali kakšne druge močne vire svetlobe, saj nam lahko poškodujejo oči. (Vir)

Vsak dan se zbudimo ob isti uri in zvečer pojdimo spat takoj, ko začutimo zaspanost

V kolikor zvečer predolgo odlašamo z odhodom v posteljo, lahko to negativno vpliva na kakovost spanja. Značilni primeri so noči, ko se ob treh zjutraj zbudimo in ne moremo ponovno zaspati. Pri tem je zmotno mišljenje, da nam kasnejši odhod v posteljo (večja utrujenost) pomaga pri kakovostnem spancu. (Vir)

Redna meditacija, avtosugestija, molitev ali umirjanje

Dobro je, če vsaj trikrat na teden vstopimo v globlje zavedanje svojega telesa in misli. Pri tem nam je na voljo veliko vaj in tehnik ter načinov. (Vir)

Preživimo vsaj 30 minut dnevno v naravnem okolju, kjer prevladuje zelena barva

Pozitivni učinki zelenega okolja na naše duševno zdravje so dobro dokumentirani in segajo od Hipokratovih časov naprej. Znana je Hipokratova izjava, da je hoja najboljše zdravilo za človeka. Tudi kasneje je bilo običajno, da so psihiatrične ustanove obdali z obsežnimi vrtovi in parki. Danes raziskave kažejo, da lahko že samo opazovanje naravnih prizorov izboljša zadovoljstvo in okrevanje bolnikov, medtem ko “zelena vadba” izboljša tudi samopodobo in razpoloženje veliko bolj kot vadba v zaprtih prostorih. (Vir)

Ponoči (med 22.00 in 5.00) se izogibajmo močnim svetlim lučem

Preprosto pravilo je, da ponoči uporabljajmo le toliko umetne razsvetljave, kolikor jo nujno potrebujemo za normalno gibanje. Modra svetloba, pa tudi svetloba, ki pride do naših oči preko filtrov za modro svetlobo, deluje moteče na naš cirkadiani ritem. (Vir)

Spanju velikokrat pripisujemo premajhen pomen, zato upamo, da nam bo kateri od zgornjih nasvetov pomagal pri rasti na tem področju in posledično tudi pri izboljšanju učenja.

Benjamin Tomažič

Benjamin Tomažič je profesor informatike, geštalt svetovalec, voditelj mednarodnih izmenjav, mentor na področju zasvojenosti s spolnostjo, profesor matematike, oče šestih otrok.