Imajo učenci pri vaših urah dovolj priložnosti, da stvari preizkusijo z dotikom?
Kako sta telo oz. dotik in spomin sploh povezana? Mar za pomnjenje niso bistveni možgani?! Seveda, vendar je potrebno vedeti, da možgani poleg uravnotežene prehrane in kakovostnega spanca potrebujejo še kaj drugega, na primer ljubezen, občutek sprejetosti in varnosti v krogu svojih najdražjih. Varnost pa je od začetka življenja povezana tudi z dotikom.
Dotik je predpogoj za občutek varnosti in željo po učenju
Dotik, ki daje občutek varnosti, je predpogoj za vzpostavitev želje po učenju in pomnjenju.
Spominski procesi se začnejo že v maternici, nekateri strokovnjaki pa so mnenja, da se pomnjenje začne z rojstvom. Ko otrok prijoka na svet, so vse čutne izkušnje pomembne za njegov razvoj. Med vsemi čutili je dotik najpomembnejši, saj je prvi, ki se razvije v maternici.
(Vir)
Vloga dotika je za človekov razvoj večplastna
Dotik vpliva na senzorični razvoj. Koža je bogata s senzoričnimi receptorji, ki zagotavljajo podatke o dotiku, pritisku, temperaturi in bolečini. Dojenčki se preko dotika učijo o svoji okolici in razvijajo zavedanje telesa. Dokazano je, da stik “koža na kožo” spodbuja varno navezanost, uravnava telesne funkcije, kot sta na primer srčni utrip in dihanje.
(https://www.thejakartapost.com/life/2017/01/03/benefits-of-a-mothers-touch.html)
Dotik vpliva tudi na čustveno regulacijo. Dotik ima pomembno vlogo pri uravnavanju čustev in spodbujanju čustvenega dobrega počutja. Nežen dotik sprošča oksitocin, ki ga pogosto imenujemo “hormon ljubezni”. Stik “koža na kožo” je povezan z zmanjšanjem ravni stresa, izboljšanimi vzorci spanja in izboljšanim uravnavanjem čustev.
Dotik krepi razvoj motoričnih sposobnosti. Koža igra ključno vlogo pri razvoju motoričnih sposobnosti in koordinacije. Otroci raziskujejo okolje s prijemanjem predmetov. Čutne izkušnje, kot je otipavanje različnih tekstur in površin, spodbujajo motorični razvoj in koordinacijo oči in rok. Vključevanje v senzorično bogate dejavnosti, kot sta neurejena igra in taktilno raziskovanje, podpira razvoj finih in grobih motoričnih sposobnosti.
Spodbuja tudi kognitivni razvoj. Dojenčki in otroci se z dotikom učijo o lastnostih predmetov, kot so velikost, oblika in tekstura. Okolja, bogata s senzorji, spodbujajo radovednost, raziskovanje in veščine reševanja problemov, s čimer postavljajo temelje za kasnejše učne dosežke.
Zavedanje telesa in samoregulacija. Senzorični vnos preko kože pomaga otrokom razviti zavedanje telesa, občutek za položaj telesa in občutek za gibanje v prostoru. To zavedanje je bistveno za razvoj motoričnih sposobnosti, prostorskega sklepanja in samoregulacije. Senzorične dejavnosti, ki vključujejo proprioceptivni vnos, kot so nihanje, skakanje in plezanje, podpirajo razvoj zavedanja telesa in koordinacije.
Vključitev vseh čutov, tudi dotika, je mogoče doseči prav z učenjem, ki poteka v stiku z naravo, in sicer z različnimi dejavnostmi, kot so npr. dotik rastlin, objem živali, bosonoga hoja, nabiranje cvetlic …
Gremo v akcijo!
Špela Potočnik
Vira:
- Poljanec, 2015: Rahločutno starševstvo;
- David J. Linden. (2016) Dotik. Znanost dlani, srca in uma;
Špela Potočnik je TRE inštruktorica, socialna pedagoginja in svetovalna delavka na Gimnaziji Želimlje.