Ste se kdaj sprehajali med družbo najstnikov na avtobusni postaji, v šoli ali ob igrišču?
Odrasel prijatelj, ki ni navajen obiskov srednje šole, je pred kratkim tam doživel presenečenje: med odmori je bila na hodniku tišina. Razlog ni bil v strogih profesorjih, niti v tem, da bi bili hodniki prazni. Razlog je bil preprosto v tem, da so bili vsi mladi v “svojih digitalnih svetovih”.
Povprečen čas, ki ga najstniki preživijo za zasloni
Čas za zasloni se je pri najstnikih od leta 2015 povečal približno za 30 % in znaša v starosti od 13 do 18 let v povprečju že preko 8 ur (Vir). Pri teh raziskavah je kar nekaj zanimivih podatkov, ki nas lahko presenetijo ali pa skrbijo:
- Fantje so za zasloni v povprečju približno uro več kot dekleta (na dan). Najpogosteje se to pripisuje času namenjenemu videoigram, saj naj bi fantje v starosti od 8 do 18 let igrali povprečno 2 uri in 41 minut na dan samo videoigre. (Vir)
- Čas za zasloni, ki ni namenjen študiju, šoli ali učenju, je 7,5 ure na dan. (Vir)
- Med državami so precejšnje razlike v povprečni uporabi zaslonov med najstniki (npr. v Veliki Britaniji znaša povprečje med 14–16 letniki 4,8 ure na dan, v Avstraliji pa 2,75 ure na dan).(Vir)
- V Ameriki približno 50 % najstnikov pravi, da se počutijo zasvojene s pametnimi telefoni. (Vir)
- V Sloveniji je delež najstnikov v OŠ, ki čuti, da so zasvojeni s spletno pornografijo 10 %, v SŠ pa 15 %. (Vir)
Narava proti zaslonom
Z razvojem tehnologije in pametnih naprav je otroke in najstnike vedno težje odvrniti od zaslonov in jih spodbuditi, da čas preživijo v naravi. Zasvojitveni elementi so vedno bolj privlačni in psihološko dovršeni ter enostavno dostopni. Načeloma vemo, da je igra na prostem ključnega pomena za duševni in telesni razvoj otrok. Problem, ki ga danes mnogi pedagogi opažamo, je v tem, da to vedenje očitno le ni prisotno pri večini družin. Velikokrat se namreč opaža, da starši dajejo prednost družbenemu položaju otroka in tako se mama z nizkimi dohodki nekritično in čim prej trudi svojemu otroku kupiti najdražji pametni telefon na trgu. To lahko hitro privede do slabega duševnega, razumskega in telesnega razvoja otroka, saj je igra na prostem in čas brez zaslonov bistven za razvoj otroka na teh področjih.
Prednosti igre na prostem
Igra na prostem spodbuja otrokovo domišljijo, ustvarjalnost, telesno dejavnost in razvoj motoričnih spretnosti. Poleg tega zmanjšuje čas preživet pred zasloni in omogoča otrokom, da se odklopijo od virtualnega sveta. Čezmerna uporaba zaslonov lahko negativno vpliva na duševno in telesno zdravje otrok, vključno s pomanjkanjem telesne dejavnosti in povečanim tveganjem za debelost. Spodbujanje igre na prostem v vrtcu, šoli in družini je bistveno za zdrav razvoj otrok, zato je pomembno ustvariti rutino, ki vključuje dnevno igro na prostem, omejiti čas uporabe zaslonov in kot skupnost preživeti čas na prostem.
Benjamin Tomažič
Benjamin Tomažič je profesor informatike, geštalt svetovalec, voditelj mednarodnih izmenjav, mentor na področju zasvojenosti s spolnostjo, profesor matematike, oče šestih otrok.